»Zavedati se moramo, da smo dolžni vsaj del bogastva, ki smo ga podedovali od naših prednikov, ohraniti našim zanamcem!«

Te besede so spomladi 2005 pri peščici zanesenjakov v gornjem delu Baške grape vzpodbudile željo po ohranitvi propadajoče tehniške dediščine tega območja. Že 19. novembra istega leta so spodbudili nastanek Društva Baška dediščina, ki je svoje delovanje vpelo v območje od Petrovega Brda do Grahovega ob Bači. Z namenom usposobitve za oglede je z lastniki Prangarjevega mlina z žago venecijanko in Jakove kovačije ob Ravtarskem potoku pred Podbrdom ter prezračevalne naprave pri predoru Bukovo, sklenilo najemne pogodbe. Propada je rešilo tudi kamniti most na reki Bači v Podbrdu. Vrata teh objektov društvo odpre vsako leto na etnološki prireditvi »Odmevi dediščine« in po najavi.

Kmalu se je pokazalo, da je društvo s svojim delom med prebivalstvom zbudilo zanimanje za vrednote, ki so jih ustvarile pretekle generacije. Za shranjevanje podarjenih predmetov je najelo še ponujeni Cvekov skedenj v Podbrdu.
Društvo se je uspešno spopadlo tudi z nesnovno dediščino (šege, legende, pripovedi, praznovanja, spomin na pomembne osebnosti ....). Na Petrovem Brdu je postavilo obeležje domačinu, duhovniku Janezu Volfu, v Podbrdu spominsko ploščo prvemu bralnemu društvu »Gorska vila«, na Bači pri Podbrdu pa je 16. septembra 2012 odkrilo pomnik hribovskim materam.
Dragoceno poglavje v delu društva spleta obujanje vaških praznikov: sv. Lambert v Rutu, Stržiškarski sejem v Stržiščah in Paslejdn´co na Bači pri Podbrdu.

Uhodilo je nekatere stare poti, vzpostavlja tudi nove. 6. oktobra 2012 je v sodelovanju s številnimi partnerji na Grahovem in na Koritnici predalo namenu svoj največji projekt doslej, Tematsko pot Na svoji zemlji. Na osmih informacijskih tablah, zgibanki in skozi avdiovizualno podporo se je izpisala zgodba o nastajanju prvega slovenskega celovečernega filma z enakim imenom. To bo prva pot posvečena filmu v Sloveniji.

Na območju svojega delovanja se društvo povezuje z vsemi petimi krajevnimi skupnostmi, z drugimi društvi in šolo v Podbrdu. Z vključevanjem v zveze in fundacije pa pogumno stopa tudi preko lokalnih meja, kjer njegove projekte z veliko razumevanja podpira Občina Tolmin.

Društvo je v času svojega delovanja uspelo obogatiti etnološki in turistični zemljevid Slovenije z dediščino, ki postaja zanimiva in dragocena tudi za prihodnje rodove. Da je njegova pot prava, mu je že leta 2006 potrdilo Etnološko društvo Slovenije s podelitvijo Murkove listine. Septembra 2012 pa je bilo že drugič nagrajeno kot najboljše društvo v Upravni enoti Tolmin po izboru strokovne komisije.

Olga Zgaga, tanjca društva

 

DRUŠTVO BAŠKA DEDŠČINA

Predstavitev

Baška grapa, avgust 2014

Društvo Baška dediščina od leta 2005 deluje na območju gornjega dela Baške grape od Petrovega Brda do Grahovega ob Bači. Logotip društva je zibelka, ki simbolizira medgeneracijsko povezanost in prenašanje tradicije iz rod v rod. Ustanovljeno je bilo z namenom ohranjanja naravne in kulturne dediščine, njune promocije, spodbujanja lokalnih raziskav, strokovnega izpopolnjevanja članov in ozaveščanja lokalnega prebivalstva o pomenu dediščine.

Društvo je v devetih letih delovanja prepričalo lokalno prebivalstvo, da je zapuščina njihovih prednikov dar preteklosti in da je lahko pomemben faktor povezovanja in druženja. S svojo široko paleto delovanja mu je to odlično uspelo. Dokazalo je, da postaja dediščina vedno bolj zanimiva tudi za modernega človeka. Prav zato je vedno bolj prepoznavno tudi izven meja Baške grape in občine Tolmin.

Poseben poudarek namenja tehniški dediščini, za katero je celo lokalna muzejska stroka priznala, da je bila v Baški grapi skoraj pozabljena. Počasi, a vztrajno obnavlja in vzdržuje Vetrovalno napravo predora Bukovo na Koritnici (še edina  te vrste v Evropi), Prangarjev mlin z žago venecijanko (v vasi Znojile) in Jakovo kovačijo (v vasi Kuk). Vsi trije objekti imajo status tehniškega spomenika lokalnega pomena. Razglasitev slednjih dveh je leta 2005 doseglo društvo, vetrovalna je ob prevzemu ta status že imela. Pri tem je sodelovalo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Nova Gorica in s Tehniškim muzejem Slovenije. Ob njihovi strokovni podpori in z naklonjenostjo Občine Tolmin je leta 2006 zamenjalo streho Prangarjevega mlina, 2007 pod nad strojnico in opaž, 2010 pa streho Jakove kovačije. V proces ohranjanja tehnične dediščine vključuje tudi lokalno prebivalstvo, ki mu daruje ali zaupa v hrambo staro opremo in orodje. Zaenkrat jih hrani v Cvekovem skednju v Podbrdu, ki ga je najelo za ta namen.

Uhodilo je nekatere stare poti v okolici Podbrda (pot »skoz Burkl'ce«, pot k Pringlcovi vodi, pot mimo kamnitega mostu do Ave, Volfovo pot), vzpostavlja tudi nove. Kot partner v projektu »Mreža tematskih poti na območju LAS – Po poteh baške dediščine« je 2009 postavilo info table na odcepu geološke poti od Ruta do Stržišč. V letu 2012 je v sodelovanju s številnimi partnerji s Cerkljanskega prvič povabilo na Bevkov pohod iz Hudajužne v Zakojco v okviru tridnevne prireditve Bevkovi dnevi. S sofinanciranjem Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Občine Tolmin ter v sodelovanju s številnimi partnerji je na Grahovem ob Bači in na Koritnici leta 2012 nastal doslej največji projekt društva, Tematska pot Na svoji zemlji, edina filmska tematska pot v Sloveniji.

Društvo se je uspešno spopadlo tudi z nesnovno dediščino. Dragoceno poglavje tega sklopa je obujanje vaških praznikov: sv. Lamberta v Rutu (2007 in 2008), Stržiškarskega sejma v Stržiščah v sodelovanju s KS Stržišče (od leta 2006 dalje) in Paslejdn´ce na Bači pri Podbrdu (od leta 2007 dalje). Raziskuje šege, legende, praznovanja, stare običaje, znanja in dognanja že tradicionalno prenaša obiskovalcem na svojih prireditvah. Obudilo je spomin na pomembne osebnosti in kulturne dogodke: na Petrovem Brdu je postavilo obeležje rodoljubu, duhovniku Janezu Volfu, v Podbrdu spominsko ploščo leta 1897 ustanovljenemu bralnemu društvu »Gorska vila«, na Bači pri Podbrdu pa »Pomnik hribovskim materam« (slika iz peska slikarke Stanke Golob). Spodbudilo je delavnico izdelave cvetnonedeljskega šopa zelenja, ki mu v trinajstih vaseh gornjega dela Baške grape pravijo pusl. V letu 2013 je doseglo vpis pusla v Register žive kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS. V pripravi ima tudi brošuro o izdelavi cvetnonedeljskih šopov zelenja v Baški grapi.

Tradicionalne prireditve društva:

pred cvetno nedeljo: delavnica izdelave cvetnonedeljskih »puslov« Podbrdo); maj: sv. maša v spomin na Jenaza Volfa (Perovo Brdo - Robarjev grič); junij: osrednja prireditev Odmevi dediščine (Znojile, Kuk, Koritnica). Za izvedbo prireditve je v letih 2010 in 2012 prejelo sredstva iz projekta »Podpora prireditvam NVO na območju LAS«, sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. avgust: v sodelovanju s KS Stržišče: »Stržiškarski sejem«; september, oktober: v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine in Festivala pohodništva: Bevkov pohod, Dnevi pohodništva Bohinj – pohod »Na most po ost«, pohod po Tematski poti Na svoji zemlji; november: vaški praznik Paslejdn'ca na Bači pri Podbrdu;

Društvo je v času svojega delovanja postavilo več razstav: na Kmečkem prazniku v Tolminu: Življenje hribovcev nekoč (2006), Od zrna do kruha (2007), Spravilo in obdelava lesa nekoč (2009), Vaške mlekarne nekoč - Bača pri Podbrdu (2013); »Moj pusl je ta leps«: razstava slovenskih cvetnonedeljskih butar (Podbrdo, 2008); Stara planinska oprema in knjižna dela Dušana Jelinčiča (Podbrdo, 2009), Mlini na Ravtarskem potoku nekoč (Prangarjev mlin, 2009, 2010).

Društvo skrbi za razširjanje znanja s predstavitvijo filmov in dokumentarnih knjig, sodelovalo v radijskih oddajah, povezanih z Baško grapo in dediščino, predavanji. Filmi: skrbniki projekta »Filmi na tirih« - filmi o Bohinjski progi (2006), Ivan Merljak: Sledi pričakovanj (2007), Naklo d.o.o.: Idrijska železnica (2014); knjige: Baški zbornik (2006), Ervin Sorč: Skrivnosti Bohinjskega predora (2006), Borut Rutar: Iz primorske epopeje (2007); radijske oddaje: Sledi časa, Po železnici preko Jesenic v Trst, Plesat me pelji, …; predavanja: Marjeta Keršič Svetel: Naravna in kulturna dediščina kot razvojni vir (2007), Silvo Torkar: O priimkih v Baški grapi (2008); Matjaž Marušič: O železnicah v Švici; Mladen Bogić: Sprehod skozi Slovenski železniški muzej;

Društvo Baška dediščina je odprto za različna sodelovanja. Svoje delovanje predstavlja in promovira Baško grapo na stojnicah in prireditvah izven območja svojega delovanja: na dvodnevni prireditvi DEMO v Davči (2008); na prireditvi »Posočje se predstavi« v Kopru (2010); na 1. in 3. Festivalu nevladnih organizacij Severne Primorske: Ajdovščina 2010 in Tolmin 2012; na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani (2013, 2014); na prireditvi »Poletje pod Kojco« v Zakojci (2012, 2013); ob zaključku projekta »Podpora prireditvam na območju LAS - Podpri« v Cerknem (2013), na Festivalu Grapar v Podbrdu (2013), INFO središče TNP Triglavska roža Bled: promocijska predstavitev (2013); na 9. mednarodnem festivalu Kino otok v Izoli (2013): na 1. festivalu cvetnonedeljskih butar v Zgornjih Palovčah (2014);

Društvo sodeluje z Osnovno šolo Podbrdo: tehniški dan na objektih tehniške dediščine (2006 in 2013);pomoč na delavnicah: priprava starih jedi in priprava knjižice starih receptov »Kar mat' je učila lično posnet« (2008), pri projektu »Turizmu pomaga lastna glava (2007, 2012, 2013 ), Evropska vas (2009);

Promocija delovanja društva in Baške grape teče preko spleta, številnih objav v časopisih in revijah, številnih radijskih oddaj, na televizijah in tiskovnih konferencah.

Društvo je aktivni član Zveze organizacij za tehnično kulturo Tolmin, Turistične zveze Gornjega Posočja, Turistične zveze Slovenije, NVO BIT Planota, LTO Posočje Tolmin.

Društvo je od leta 2012 vključeno v Vpisnik prostovoljnih organizacij v RS.

Priznanja, ki jih je prejelo društvo potrjujejo, da je njegova pot prava: Murkova listina (leta 2006), priznanja za NAJ NVO 2010, NAJ NVO 2012 in NAJ NVO 2013 v Upravni enoti Tolmin po izboru strokovne komisije in priznanje za NAJ NVO v Upravi enoti Tolmin po izboru javnosti 2014, 28.9.2014 pa bo društvo prejelo priznanje Naša Slovenija 2014 (podeljuje Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine / krajine KULTURA-NATURA.SIbo letos že petič podelilo dediščinska priznanja Naša Slovenija. Priznanja je doslej prejelo blizu 50 uglednih in zgledno dejavnih prejemnikov iz Slovenije in zamejstva. Na dosedanje štiri razpise smo prejeli več kot 200 nominacij). Priznanja NAŠA SLOVENIJA niso denarna nagrada, ampak spoštljiva pozornost trajne vrednosti.

Društvo torej ne skrbi le za ohranjanje dediščine, ampak tudi za ohranjanje same skupnosti. S svojo dejavnostjo mu je že uspelo obogatiti etnološki in turistični zemljevid Slovenije. Vodniki društva že sprejemajo šolske in druge skupine. Dodana vrednost ogledom je kovanje v živo v Jakovi kovačiji. To pa je prav gotovo priložnost za sedanje rodove, ki spoznavajo, da dediščina ni le nekaj preživetega, ampak je zanimiva in dragocena. Njeno umeščanje v sedanji čas bo morda že kmalu priložnost za preživetje vsaj kakšne družine.